Izbor lesene ograje
Še vedno se pri nas veliko ljudi odloči za leseno ograjo, saj daje les poseben občutek domačnosti. »Človek se ponavadi najbolje počuti med naravnimi materiali. Gozd, ki nas obdaja, poleg tega da skrbi za naš zrak in vodo, daje tudi prečudovit material, les. Z ogljikovim dioksidom, ki ga drevesa porabljajo pri fotosintezi, ohranja naše okolje. To pomeni, da je naša okoljska ozaveščenost prvi motiv pri izbiri lesene ograje. Prednost lesa je tudi prihranek energije. Za obdelavo in predelavo lesa kot materiala namreč porabimo zelo malo energije. Po uporabi pa ga lahko preprosto recikliramo. Prednost je še v estetiki in toplini, ki jo les kot naravni material izžareva,« odločitev za leseno ograjo utemeljuje Jože Kos iz Mizarstva Kos.
Pri izboru lesa nam pomagajo njegove lastnosti, kot so trdota, gostota, tekstura, barva in naravna odpornost. Če bi upoštevali zgolj te, bi izbrali najbolj kakovostne vrste, ki rastejo pri nas, kot so hrast, macesen in bukev. Ker pa je ograja zunanji element, izpostavljen vremenskim vplivom, poleg tega jo je dokaj lahko zamenjati, je marsikdo pozoren predvsem na ceno, zato je najpogostejša izbira smrekov les, ki ima svoje prednosti. »Za ograje uporabljamo les iglavcev, večinoma les smreke, ki je zelo primeren za zunanjo uporabo, saj se ne zvija in zgolj minimalno poka, skratka, je obstojen in ob pravilni zaščiti ter rednem in skrbnem vzdrževanju dolgo obstojen,« pove Srečko Plesničar iz podjetja Stam.
Postavitev in vzdrževanje
Več kot sto let stari kozolci, toplarji in lesene hiše dokazujejo, da je les trajen material, ki ne potrebuje posebne zaščite, če je le pravilno odbran, sekan, sušen, in kar je izjemno pomembno, pravilno vgrajen.
Pred vgradnjo je dobro, da les globinsko impregniramo, s čimer ga zavarujemo pred insekti in glivami, potem pa ne potrebuje dodatne zaščite. »Les najbolje zaščitimo, če ga nič ne ščitimo. Ko posivi, s svojo patino ščiti sam sebe,« pa meni Jože Kos.
Toda pomembna je njegova konstrukcijska zaščita, kar pomeni, da je zaščiten s pravilno vgradnjo, na kar radi pozabljamo. Vgrajen mora biti tako, da voda z njega odteka, nikakor pa se ne sme na in v njem zadrževati, saj se tako ustvarjajo idealne razmere za razvoj gliv, ki povzročijo trohnjenje in razpadanje lesa. »Dobro je, da je lesena ograja pokrita s pločevinasto strehico,« svetuje Kos. Poleg tega mora biti obvezno dvignjena od tal, saj bi bila drugače zaradi stika z zemljo precej časa vlažna. Lesene ograje zato vedno vijačijo na pocinkana kovinska sidra, še doda sogovornik.
Če se odločimo, da bomo vrtno leseno ograjo pred vremenskimi vplivi zaščitili, za to izberemo enega izmed številnih premazov za les, ki so lahko narejeni na vodni ali oljni osnovi. S tem bomo ohranili barvo lesa in videz ograje, vendar moramo vedeti, da bo treba vsaj vsakih pet let, če ne prej, premaz obnoviti. To pomeni precej dela in tudi nekaj stroškov.
S premišljeno izbiro in vgradnjo tlakovcev in denimo lesene ograje, ki ji bomo dovolili, da dobi značilno sivo patino, bomo ustvarili všečen videz dvorišča, ki ne bo zahtevalo veliko vzdrževanja. Pravilno položeni tlakovci z grobo površino bodo zahtevali le metlo in vsake toliko časa nekaj vode. Proizvajalci opozarjajo, da je treba biti pri uporabi agresivnejših čistil, denimo, za odstranjevanje madežev previden. Najbolje je, da čistilo najprej uporabimo na majhni površini kje v kotu in preverimo, kako reagira, svetuje Mojca Vidmar in doda, da bomo večino umazanije sprali kar z visokotlačnim čistilcem.
Vir: deloindom.si
6048 total views, 1 today
